Karantena zaradi covid 19 v letu 2020 je bila idealna priložnost, da sem se lotil projekta, o katerem sem že dolgo razmišljal – solarografija. To je tehnika analogne fotografije, s katero posnamemo pot Sonca po nebu s „camero obscuro“ oz. „pinhole“ kamero. Preprosto povedano je to neka komora, ki ima na eni strani drobno odprtino (manjšo od milimetra). Skozi odprtino vstopa svetloba okolice v komoro in na zaslonu ustvari obrnjeno sliko, ki jo zapišemo na fotografski papir. Komora je lahko pločevinka piva, pločevinasta posoda od napolitank, kartonska škatla, itd. Sam sem izdelal leseno pinhole kamero, ki jo na kratko imenujem kamera. Gre za leseno škatlo, kamor vstavim kartonski zaslon, na katerega je prilepljen fotografski papir. Položaj zaslona lahko spreminjam in tako dosežem poljubno goriščno razdaljo fotografije, kar je v tem primeru kar razdalja od luknjice. Na sprednji strani je večja odprtina, na katero lahko namestim različne luknjice (pinhole), kajti velikost luknjice vpliva na ostrino slike.
Dolgoročen cilj je posneti Sončevo analemo (prvi poskus uspel, glej spodaj). To dosežemo tako, da zabeležimo položaj Sonca ob 12. uri vsake nekaj dni. Lahko postavimo steber (gnomon) in na tleh zarišemo vrh sence ob dvanajstih. Lahko pa fotografiramo nebo vsakič iz iste točke. Tako bom jaz svojo kamero, po več testih, namestil na stalen položaj in odprl zaslonko (luknjico) ob 12. uri na določene dneve. Za ta namen sem na sprednjo stran kamere namontiral motorček, ki odpira zaslonko.
Pod črto lahko rečem, da je zabaven projekt, ker vključuje razmislek o snemanju Sonca, postavitvi kadra, načrtovanje kamere in znanja elektronike in programiranja. A tudi brez takih tehnikalij gre, le s pametnim pristopom. Upam, da bom z rezultati podrobnim tehničnem opisu na tej strani spodbudil še koga k snemanju solarografov. Sledi izbor uspelih slik.
Prvi poskus s pločevinko, pogled nad sosedovo hišo. 9. 5. 2020, 5:20 – 19:45.
Slabo pritrjena pločevinka se je med snemanjem premaknila, kar da zanimiv učinek dvojne slike. 13. 7. 2020, 6:30 – 20:15.
Prva uspela slika s kamero, pogled na Tržaško cesto v Ljubljani. Dve navpični črti sta nastali, ker mi je ponagajal skener in je bralna glava z lučjo dvakrat obstala na mestu in osvetlila fotopapir. Goriščna razdalja 14 cm, luknjica št. 6. 14. 7. 2020, 7:00 – 21:00.
To je bila slika posneta s kamero, a je nehote nastala zanimiva stvaritev. Fotopapir sem po končani ekspoziciji shranil v pisemsko ovojnico in jo položil na okensko polico. Papirnata ovojnica prepušča dovolj svetlobe, da se je fotopapir dodatno osvetlil tekom naslednjih nekaj dni, razen na mestu, kjer so ležali avtomobilski ključi. Tam lahko vidimo del prvotne slike.
Kamera, goriščna razdalja 15 cm, luknjica št. 6. 26. 7. 2020, 21:00 – 27. 7. 2020, 00:00.
Na tej sliki lahko opazimo več sledi Sonca. Poleg te na nebu imamo tudi odseve v vetrobranskih oknih parkiranih avtomobilov in na pleksi steklu na sredini na spodnjem robu slike. Kamera, goriščna razdalja 7 cm, luknjica št. 6. 28. 7. 2020, 00:00 – 30. 7. 2020, 22:10.
Prva slika z novim instrumentom – pločevinka napolitank. Zajema zelo široko vidno polje, zagotovo več kot 100°. Svetle sledi nad desno hišo so verjetno nastale, ko sem snel pločevinko s podstavka po koncu ekspozicije. Imel sem luknjico odprto in je Sonce nehote osvetlilo fotopapir. Pogled na domače Vransko, 19. 7. 2020 – 7. 8. 2020.
Pločevinka piva, pogled na vrt. 19. 7. 2020 – 7. 8. 2020.
Testiranje postavitve za snemanje analeme. Kamero sem namestil na novo stojalo nad balkonom in jo usmeril pod kotom 45° proti nebu. Goriščna razdalja 10 cm, luknjica št. 4. 9. 8. 2020, 18:00 – 15. 8. 2020, 19:50.
Pogled na domačo hišo in vrt. Pločevinka piva. 9. 8. 2020, dopoldan – 15. 8. 2020, 19:50.
Prvi uspeli poskus
Prvi poskus enoletnega zajemanja je uspel! Na sliki nad hišama imamo šest analem. Kamera je odprla zaklop ob 9., 10., 11. 13. in 14. uri za 10 sekund, opoldan pa za 30 sekund. Sledi na levi strani so poti Sonca med 7:43 in 8:00, ko je bil zaklop odprt za osvetlitev okolice. Aneleme so prekinjene zaradi dnevov slabega vremena. Tudi vidimo, da so zlomljene na spodnjem delu. To pa zato, ker sem med letom želel preveriti, da je fotopapir še pritrjen na podlago in da je vse v redu. Takrat sem kamero snel z nosilca in jo po pregledu namestil nazaj. Naj bi bila spet na istem mestu, a zgleda, da nisem točno zadel iste orientacije. Ob robu pa vidimo sence risalnih žebljičkov, s katerimi je bil pritrjen fotopapir.
